Ukrajina dobila milijardno evropsko pomoč: polovica bo šla za brezpilotne letalnike

Evropska unija je danes Ukrajini izplačala štiri milijarde evrov finančne pomoči, od katerih bosta dve milijardi namenjeni za izdelavo brezpilotnih letalnikov.

Finančna podpora je del pobude za posojila skupine sedmih najrazvitejših držav G7, ki do leta 2027 predvideva izplačila v skupni višini približno 45 milijard evrov. EU od tega zneska zagotavlja 18,1 milijarde evrov. Z novim izplačilom je bilo od začetka leta izplačanih 14 milijard evrov, so navedli v Bruslju.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je pred začetkom današnjega zasedanja voditeljev članic EU v Koebenhavnu zavzela za okrepitev vojaške podpore Ukrajini. "Če se vsi strinjamo, da je Ukrajina naša prva obrambna linija, potem moramo povečati vojaško podporo Ukrajini," je dejala. Obenem se je zavzela za povečanje pritiska na Rusijo.

Evropska komisija je minuli teden državam članicam EU tudi predstavila izhodišča za novo posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov, ki bi ga financirali z ruskim premoženjem, zamrznjenim v okviru zahodnih sankcij proti Rusiji. Novo posojilo bi Ukrajina vrnila šele, ko bi ji Rusija poplačala vojno škodo. Več voditeljev držav članic EU je pozdravilo predlog komisije, nekatere članice pa so še vedno zadržane do predloga.

Jedrska elektrarna Zaporožje že teden dni brez elektrike: "Situacija je kritična"

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v torek opozoril na nevarnost nesreče v jedrski elektrarni Zaporožje, saj je ta že teden dni odklopljena od omrežja. Elektrarna sicer ne deluje, elektriko pa potrebuje za hlajenje in varnostne sisteme, ki preprečujejo nesrečo. "Situacija je kritična. Zaradi ruskih napadov je elektrarna odrezana od omrežja," je sporočil Zelenski.

Z elektriko jo napajajo dizelski agregati, od katerih eden po njegovih besedah ne deluje dobro. Rusko stran je obtožil, da preprečuje popravilo električnih vodov. Gre za najdaljšo prekinitev oskrbe z električno energijo v največji nuklearki v Evropi, odkar je nadzor nad njo leta 2022 prevzela Rusija.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je v torek zagotovil, da so v stiku z obema stranema, da bi čim prej obnovili oskrbo z elektriko, poročajo tuje tiskovne agencije. Da so razmere pod nadzorom, je na družbenih omrežjih zatrdil tudi ruski operater.

IAEA je zatem v torek pozno zvečer zapisala, da zaradi izpada elektrike v nuklearki ni neposredne nevarnosti, dokler delujejo dizelski agregati. Vodstvo elektrarne je agencijo obvestilo, da ima jedrska elektrarna rezerve goriva za več kot deset dni delovanja, to raven pa ohranja redna zunanja oskrba. Grossi je ob tem opozoril, da to ni vzdržna situacija z vidika jedrske varnosti.

Rusija in Ukrajina sta se že večkrat krivili za povzročanje grožnje jedrske nesreče in druga drugi pripisujeta odgovornost tudi za zadnjo prekinitev oskrbe z elektriko.

Ruski napad prekinil oskrbo z elektriko v jedrski elektrarni Černobil

Ruski napad je medtem prekinil oskrbo z električno energijo v zaščitni strukturi, ki pokriva del jedrske elektrarne Černobil in preprečuje uhajanje radioaktivnih snovi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo ukrajinsko ministrstvo za energetiko.

"Zaradi prenapetosti je brez električne energije ostala Nova varnostna zapora, ključen objekt, ki izolira uničeni četrti blok jedrske elektrarne Černobil in preprečuje izpust radioaktivnih snovi v okolje," je na Telegramu zapisalo ministrstvo.

Jedrska elektrarna v Černobilu je zaprta, odkar sta leta 1986 med varnostnim preizkusom odjeknili eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Nesreča velja za najhujšo jedrsko nesrečo v zgodovini človeštva. Točno število žrtev sicer ostaja neznanka.

Po uradnih podatkih iz tistega časa je nesreča neposredno povzročila smrt 31 ljudi. Nesreča naj bi sicer terjala bistveno več žrtev, saj je na tisoče ljudi kasneje umrlo zaradi posledic sevanja.